english, if you preferUČINKUJEM, SEMŠpela MlakarUmetniško delo = umetniški objekt + razstavni prostor + opazovalec (udeleženec) “Toda ta stvar ali forma (umetniški objekt,op.p) se ne nanaša niti na ‘besedo’, ki bi jo opisovala, niti na označevalec, ki bi ga označevala... Imenujmo to formacijo izjav obliko izražanja.” (Gilles Deleuze) ReferenčnostObstaja razlika med referenčnimi in nereferenčnimi umetniškimi deli. Referenčno delo, na primer slika z realističnim, nabožnim motivom, ima svoje pojmovno in znakovno ozadje vezano na (referenco) religijo. ’ Znaki’, simboli takega umetniškega dela so interpretacija tekstovnega. Poleg formalne analize, analiziram motiv- ikonografija. Nasprotje temu so nereferenčna dela, kot so ‘20:50’, ‘Studio 016’, ‘Project Room South’, kjer so koncepti predstavljeni skozi ‘abstraktne izjave’, abstract statements. Abstraktne izjave v osnovi niso tekstovne. Umetniška dela se udejanjajo skozi abstraktne izjave, ki so mehanske tehnike. Ta dela ne zavračajo tekstovne konstrukcije, jo zaustavljajo. Samo tekstovno ne zadostuje, primarno je doživetje. ‘Abstraktna izjava’ pa je lahko osnovni stimulans za jezikovno, pisno ali govorjeno, konstrukcijo. Če je jezikovnost izvedena potem postane’ abstraktna izjava’ referenca. Moj namen ni vnašanje jezikovnosti v nereferenčna umetniška dela, temveč izpostavljam tisto, kar povzroča, da umetniško delo učinkuje. To so inter-relacije. Zato sledeči tekst ni analiza umetniških del, temveč je tekstualizacija inter-relacij, med-relacij, ki sprožijo efekte. Če uporabljam v problematiziranih umetniških delih termin abstrakten ga ne enačim z abstrakcijo uporabljeno v purističnem ali modernističnem smislu. V teh nivojih abstrakcija vsebuje redukcijo k fiksnim, formalnim bistvom. Medtem ko je abstrakcija uporabljena v zvezi z obravnavanimi objekti vnešena ravno obratno, v produktivno, inovativnem smislu, vsebujoč ekspanzijo. Naj to razaložim na primeru, lahko opišem razliko med abstrakcijo Minimalističnega umetniškega objekta in abstrakcijo objektov Richarda Wilsona ali Apolonije Šušteršič. Abstrakcija Minimalističnega objekta je rezultat procesa redukcije, ki pripelje formalna, tekstualna in znakovna bistva do njihovih meja. Rezultat je izpraznitev. Rezultat sam, ko je izveden je enoplasten. Je čist. Izbrani objekti (‘20:50’, ‘Studio 016’ in ‘Project Room South’) pa se izogibajo reduktivnemu pristopu, težijo k temu, da bi bili bazični, prvobitni. In prav zaradi tega učinkujejo. še (Eksistenca umetniškega dela - Arhiv in diagram) |