(Ob likovnih prispevkih v tej knjigi)

Kam je postavil Bojan Štokelj McDonald's-ov logo v svoji artisti?ni konfrontaciji z njim v mediju ra?unalniške grafike, katere najbolj zna?ilne primerke je vklju?il tudi v razstavo Tour around the World? Tja, kamor sodi in kjer ni sam. Tam so namre? že vizualne prezentacije fašisti?nega emblema (svastike), Coca-Cole in CNNa. Vsi ti ozna?evalci so namre? v naravi, kajti v svetu, se pravi, v postmodernih družbah po naravi funkcionirajo kot narava prav omenjene inštitucije globaliziranega amerikanizma.
V svetu pod znamenjem sintetiènega, umetelnega in tehna, v mediascapih negotovosti in zamenljivosti, rizomatskih in fluidnih pojavov je polastitev posameznika, njegovih potreb, obzorij in užitka izpeljana kot nekaj najbolj samoumevnega in zato naravnega prav preko multinacionalk kot so McDonald's, CNN in Coca-Cola (pa tudi Disney, MTV, Microsoft, Benetton…). To so ustanove, ki kot nekdaj mati-narava producirajo prav poseben tip globalnega posameznika s toèno doloèenimi potrebami po prehranjevanju, pitju, oblaèenju, poslušanju, zaznavanju, informiranosti, kreativnosti. Zanj je vedno bolj znaèilna tudi jezikovna uniformiranost, izražena v operacionalistiènih raèunalniških ukazih in tudi tistih, ki znaèilno spremljajo komunikacijo v McDonaldsovih obedovalnicah, recimo Eat here or take away?, Have a nice day!.In navzlic vsem velikim prièakovanjem in kiberromantiènim vizijam, stimuliranim s kiberpankom, funkcionira danes vedno bolj kot mati narava in mitska struktura tudi mreža (internet); smo pri materi-matrici, v kateri hoèe vedno intenzivneje gospodovati Microsoft s svojimi ekskluzivno aranžiranimi dostopi vanjo.Tu je tudi svastika, nacistièni logo, ki je v naravi tudi že desetletja. Ne sme manjkati, ko gre za velike embleme in za velike posle. Še posebno ne danes, ko z etnofundamentalizmi vseh vrst paktirajo tudi tisti, ki so še vèeraj prisegali na ideale levice, ali pa "prodajajo" t.im. levico v etnofundamentalistièni ali kar nacionalsocialistièni obliki.
Se lahko umetnik s svojimi izraznimi sredstvi (mediji) spopada s temi ustanovami, jih skuša rušiti, minirati? Nikakor ne v neposredni obliki, kveèjemu na ravni simbolnega. Pokaže lahko, da je on tisti, ki ve, za kaj pri njih gre; èeprav z nenehnimi spremembami sugerirajo, da so zgodovinske, jih on izloèi iz zgodovinskega èasa, razkrije jih kot mitske strukture in postavi tja, kjer funkcionirajo kot narava. In tudi oblikuje jih kot naravne pojave same. Štokelj je pri tem posegel po fraktalnem grafiènem modeliranju, za katerega je znaèilna utemeljenost v fraktalni geometriji narave, prav tako pa tudi izredno privlaène vizualizacije. V današnjem svetu umetelnosti in umetnega druge generacije je naravno lepo oblikovano kot Mandelbrotova množica, kar sta demonstrirala že H.-O.Peitgen in P.H.Richter s svojimi grafikami fraktalov (na razstavi Meje kaosa, 1984, in v knjigi The Beauty of Fractals, 1986).
Štokelj je novodobne nadzgodovinske, mitske pojave vizualiziral v porajajoèi se materi-matrici-naravi; kot iz nekakšne prajuhe nedoloèljivega oceana (ali pa pušèave, kakor se vzame) vznikajo logi multinacionalk današnjega globaliziranega kapitalizma z vodilno vlogo ZDA, kar spominja na trockistièno interpretacijo socializma z vodilno vlogo Sovjetske zveze. Prièe smo simuliranemu stvarjenju Zemlje, in sicer v njeni digitalni in kibernetski verziji, ki pa, podobno kot mreža, nikakor ni neko nevtralno, nedolžno prvobitno podroèje, ampak je že takoj kolonializirano prav z omenjenimi logi amerikaniziranih multinacionalk. Oblikovani so kot drzne skulpture, ki razkrivajo svojo dvojno naravo; so simulirani 3-d fraktalni modeli raèunalniške grafike in hkrati so volumni, ki jih je oživel tudi Štokljev pogled kiparja, namreè poseg pogleda z novomedijskimi sredstvi. Bojan Štokelj ni le novomedijski umetnik, ampak tudi akademski kipar. Ni le izbiral med ponujenimi možnostmi programske opreme, ampak je tudi, metaforièno reèeno, klesal digitalne bloke, ki žarèijo veèjo trajnost in stanovitnost od marmornih. Usmerjajo nas k novi veènosti, k mavzolejskim artikulacijam novodobnih multinacionalk (mavzolejske so predvsem na ravni metafore in v kibernetskem prostoru), ki kot ogromni jezovi zaustavljajo èas in odpirajo kode digitalnih (novo)mitskih pokrajin.
Ti bloki tudi spominjajo na rušeèe se ledene gore, med katerimi ne izginja v valovih samo Titanik, ampak se tam utapljata tudi stvariteljski in zato prekoraèitveni znanstvenik Victor Frankenstein in njegov grozljivi monster, ki na pragu 19.stoletja še ni smel pomisliti na reprodukcijo svojega umetnega plemena. In vzhajajoèa modrina (recimo, da je to barva digitalne zarje), ki je ozadje in hkrati ospredje teh logov-gora odpira pogled slutnje v neko drugo dobo, ki jo vedno lažje prepoznavamo kot naše današnje-jutrišnje okolje. Poseljeno je že z replikanti vseh vrst, ki povsem ignorirajo Frankensteinove etiène zadržke ob njih, izražene v romanu Mary Shelley iz 1818.leta. Morda lahko med današnjimi replikanti tisti, ki jih zanima ZF literatura, prepoznajo tudi edgarja kot bitje umetne inteligence, ki se je svoji stvariteljici Alice Lu po božiènih praznikih na pragu 21.stoletja iznenada javil kar z elektronsko pošto. Mislimo na junaka tehno-srhljivke Exegesis (1997), delo Astra Tellerja, ki je prvi roman v obliki elektronske pošte.
Omenimo naj še, da Štokljeve ilustracije niso nikakšne obièajne slike, ampak so raèunalniška okna, zapolnjena s tehno-podobami, pravzaprav smo z njimi, podobno kot pri "enotah" spletne literature, pri raèunalniškem oknu kot novi tehno-podobi, ki je nekaj drugega od strani v knjigi ali reviji, prav tako pa se razlikuje od poznanih slikarskih, grafiènih, fotografskih, filmskih in video podob. Ne le k branju nekaterih poglavij v tej knjigi, v katerih navajam kot vire URL posameznih, na internetu dostopnih dokumentov, tudi k bralèevem/gledalèevem/uporabnikovem dialogu s Štokljevimi ilustracijami bi zato sodila miška in modem. Tudi zato se ta knjiga v doloèenem smislu usmerja k robu inštitucije knjige, namreè knjige-kot-jo-poznamo.